K mej se stisni i
stiha z prstima zračunaj
razmaka od jeseni do protuletja.
Razmaka od tvojega do mojega ramena.
Načas se tu zastavi.
Čistam na nakratko postani,
zacrtaj si pota,
vgasni svetlo, ferunge razmekni.
Vuni sveti veliki beli mesec, mir je.
Stari oreh se pre škedju počivle.
Pod oblokom zlele jabuke dišiju.
Šošja listje dok ga veter jesenski žegeče,
razmeče. Za šupu i v žleb se zavleče.
Dvorišče pomeče. Za zlatom se zgledava.
Zagrizni me kaj ti pod jezikom ostanem,
vgasim glad, nažgem svetlo,
kušnem te i smanjim onoga mrzloga razmaka.
Odzdavnja te več
kak veter žuto listje v jesen
imam rada.
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.