Dojdi, rajše bume sedeli na brvi i batrivili se,
a gda nam zrasteju kreluti,
bume odleteli ma one prelepe počivališče,
pak bume gledeli mlade baronise.
A ondak bume pud respelem klečali i mertučljive
mulili almoštve za beteg, za dokonjenje hasnovite.
Tvoj pregled povesne stvarnusti,
te reči spasenja, svetionik su vusred brodoloma.
Na izvoreh tvojeh reči vnogi su se napajali,
zbirajuč horvatsku moralnu i nacionalnu svest.
Gde ti je domaja, videle je nesu duge tvoje oči?
Njenje drage gore senjaju i zdaj setne spominke.
Vu tej drami, terej služil si celem srcem, tvoje lice još navek svetli.
Bil je lepi sončen den gda se priča skončala.
Gda se zgasla tvoja luč same tuga je ustala.
Gda lahor bu pohodil tvoj grobni humek,
zapopevali bume himnu jesenjim nočima,
popevku ub Jaganjcu Božjemu teri vuzima vse grehe ovega sveta.
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.