petak, 16. travnja 2021.

Darko Foder | Koa sam itak moagel

 

Tiči su se zbudili!

Doga zmočena nuač išče kraja.

A ja? 

Ščista mira čusnem ti ščeronju kaštulju

f štere si astavila keršulje na sponju,

jezik na pačivunju.

Pehnem mujne, a aplele te 

kak da švigam z bičem neveljone černe kanje

na mertve ime pasvajene z duabru vualju.

Zamujena pomet, z kriglinem natoačena,

prekolila je terdu navadu 

trusenja zagarske kisiele moke.

Koa sam itak moagel

če me prevarila huda žeja?

Meke si lasi diela na vonjkuš,

natapila ga z jadem,

poaklje kak si mi strusila žmeke rieči

za prazni huad 

pa nike koaristi za hižni prag

i za abečune radasti.

I kom se akrenoti? Kak me uafnuti?

Koa denes hasniti za zutrašnje sonce?

Abesiti glavu na klin?

Proapuh pustiti čez vuha?

Pustiti brienku da sperhne?!

I ad denes da zutra,

furt z farbicumi prefarbuni,

z tuabu čakati jutra?

Ne bu išle,

penzline sam v garice zgubil!



1. nagrada Recital Senje i meteori, Varaždin 2019.


Nema komentara :

Objavi komentar

Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.