Božica Jelušić | Veljača

Veljača je premetača:
Sitno cvetje raste z drača.

Kotura se gruđva z brega:
Nega mraza, nega snega.
F knigi čmrži mrtvo slovo;
Pluča dišu čez olovo.
Nigdi nemrem mira najti;
Ježi spiju v mojoj bajti.
Vre bršljani navrj idu,
Bombeki na vočki zidu.
Zvarano je vse kaj raste,
Poleg vode migoljaste.
Bela čaplja nebo križa,
Vlovila je dva oštriža.
Šumske duhe dojdu v hižu,
I kulavci glave zdižu.

Gda se krene kakov pršec,
Il' zapuše veter skršec,
Ljudi vele: "Zimski den je,
Telo trudno, a duh len je!".
Ampak se je samo pričin,
Nespodobno to je z ničim.
Nakrivo se svet obrača;
Veljača je premetača!

4. veljače 2020.
Božica Jelušić