četvrtak, 24. listopada 2019.

Katarina Zadrija | Če me pitaš








Če me pitaš
De sem rasla
Tam de zanja luč življenja
Mojem starem je gasla!

Med bregi Vrbovečki
Na Veljike sem se rodila,
Na Vrbovec v škoulu hojdila,
Pri Lovrencu, na Varošu, sveti krst prijela.

Nigdar za svoje se zabila,
S krajem svojem
Navek se štimala.

Pitroume brege, jarke
I ravnice plodne
V srcu svojem
Navek nosim!

Nigde grouzdje slatke nie
Nek kej v Vrbovečki gurica zri.
Ni bolšega vina nebuš pil
Nek kej Vrbovečki mouž ti bou natočil!

A v jarku, kre poutoka
Tam Lovrečka moja Velika stoji.
Od trinajstoga stoljetja
Ona ljeta broji.

Vuz pout kej potok prati
Hiže nanizane su
Kak nakičeni svati!

Korenike sem stare roda
Kej spominje se
Dok i sela moga
Prva zgoda!

Svoje rada imam.
Tu korenje moje je gliboke,
Spuknuti ga nedam nikom,
Svoje čuvam i poštujem
Dok noučiče svoje kušujem.


Nema komentara :

Objavi komentar

Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.