Darko Foder | Stihaklepski špalier

Pa peru naši brati,

stihaklepcimi pa versi i ača i mati.

Si skup pavezuni

z čudni silumi, uni med suabu

i mi ž njimi zavezuni.

Lastavice Galoviča Fronca, peršu v visinaj, sonce i nebe i brege glede,

za srečne žvrguljenje, med stopi na lektrične žice sede.

Domjaniča Drageca Potočnice su, de drugde nek, kre patoaka

i če jih doge lučeš, videl boš kak je v njimi toga glibuaka,

moarti radi kakvega puckerinega astavljenega oaka.

Ivek Goaran Kavačičev V protuletje ruažu dieva za škrlak,

a kak pravi veseljak,

huška cielu večer i mesec ftiče za oablak.

V druge Protuletne Mikula Pavičev luče kak veter ftergne oblaček

i tira, da perše kak tič na muodremu štoafu, tie moli bieli falaček.

Oj, bregi, bregi dalki papieva Draganičev Štief i ziblje se v bregasti jarki,

kak v zoarne jutre, tak i saku večer, kakve je nebe i njegvi su ad miline abrazi žarki.

Fijualice Duič-Jovanovič kak diridajci Dečeci i mlečeci slatki

štere nie smeti prepustiti

pa treba z večeri vu Marin tikvinec aditi i tom se skriti,

a rajdu pri hudemu Froncu završiti i šalo na njegev račun našiti.

De je štrekala Ačina vura some Froncek Hergev se toaga zmislil joaš,

a tak je štel vernoti se dimoa f staru drvenu hižu,

moarti bi pri vure našel i ačo kak glonca stari groaš.

Jakabu Lovrenčičevem z pisala je vunj apal Petrica Kerempuh,

a morti mam nie ni senjal da z pisala bo zišla i červiva pogača

kak sigurna plača.

A z luknje je i Mirke Kerleža spuknol toaga Petrevega puha

v Balade Petrice Kerempuha.

I zna se da nigdar nie tak bile, da nie nekak bile

pa če se gli, da striele pocaju, v siene trebaju zapičiti vile.

Koakatiček več kriči za vrati

i Tuanče Guste Matašu čez Hrastovački nokturno

več ad ronega jutra neda mirne spati.

Cverčat tiče, teči vade, šumet listje

Patačička Kata Senja. Takve cifraste čase

v senjumi čuva zase da je noači krase.

V Priekdravlju Iveku Večenaju mile su bile Prekodravske pralje.

Nafčile su ga sega. I tua, da koa življenje terde zmaže,

dravske vade se asnaže.

i saki se flek čistim pakaže.

I Pajek Kanižajev da je čverste spal

kak pa zraku perše, liepe je senjal.

Kak unda da se poaklje zmisliš se koa si snil

I onda neš pil?

Na zagarske je grude Veter ščere na briegu puhal

inšpiraciju je Vlatkecu Korotaju daval

da je škrlak dedekav pa njive katural.

Na pupiera je Miha Pavlek Miškina zacajhal

opčutek o Jesenski dnevi dremljivi, da i veter je lien,

a se tira na blaženi sen.

Kak pa je Tuanča Mihanovič spisaval, čista je milina.

Vidi se i f pesme Horvatska domovina,

de ženju serpi, mašu koase,

ded se žuri, snope broji, a noage buose.

Dolenec Dravski Mirke dihal je kak hosta, kak brazde i karenje.

Prigrinjal ga je k sebe njegev kraj, kak je rekel - Moja Podravina.

Kie oače čuti, saki kraj zave svega sina.

Jurku Tomerlinu-Picoku sraka na sverži znaka je dala.

A Srakin glas treba znati

pretumačiti i značenje mu spaznati.

Kulike joaš je meštrev sve rieči

ad štere nemru pabieči,

štera jih tira da koa vide dele,

čez svo mustru svietu tua vele?

I kulike jih joaš bo prešle k njimi

i cifrale tie špalier svajiemi riečimi?

I ima moarti v kakvemu kotu

meste i zo me na toamu potu?

Tua bo nešči drugi paviedal,

za pone liet zviedal.

Se koa znom je, da je muaj abraz čisti

i ja za njim čverste stajim.

Ne trebume biti i niesme si isti,

tua vum z duše velim.

Saki treba iskati svega pota,

nie paslušati tuđega špoata.

Me rime su, me rime,

me su rieči, me rieči.

I da sonete pišem, kak i drugi, 

prestonite me više na tua vlieči.

Hrvatski sabor kulture, Zagreb 2022.

Plaketa „Mihovil Pavlek Miškina“

za dijalektalno pjesništvo

u pjesmi se spominju ne-živući pjesnici imenom i prezimenom preobličeni na ivanečki govor koji su, između ostalog, pisali i kajkavske pjesme, a nazivi pjesama iz kojih su vađeni motivi uklopljene su u pjesmu i istaknuti podebljanim fontom

špalier – špalir / red poredanih osoba jedan do drugog licem okrenutim prema naprijed, pa peru – po peru, pa versi – po stihovima, ača – otac, uni – oni, med suabu – među sobom, peršu – lete, žvrguljenje – cvrkutanje, med stopi – među stupovima, na lektrične – na električnoj, kre patoaka – kraj potoka, če jih doge lučeš – ako ih dugo promatraš, videl boš – vidjet ćeš, glibuaka – duboka, moarti – možda, puckerinega – djevojčinog, astavljenega – ostavljenog, oaka – oka, ruažu dieva – ružu stavlja, škrlak – šešir, huška – podcikuje, ftiče – umeće, ftergne – otrgne, tira – tjera, kak tič – kao ptica, muodremu štoafu – plavoj tkanini, falaček – komadić, ziblje – njiše, abrazi – obrazi, Fijualice – Ljubice, diridajci – zvrkovi, rajdu – staza  nastala naglim kočenjem, štrekala – kucala (ritmički pravilno), ačina vura – očev sat, glonca – lašti, groaš – groš (stari kovani novac), pisalo – pribor za pisanje, apal – pao / u ovom slučaju ispao, moarti mam nie – možda odmah nije, zišla – izašla, červiva – crvljiva, luknje – rupe, spuknol – izvukao, striele – gromovi, v siene – u sijeno, zapičiti – zabosti, koakatiček – pjetlić, cifraste – šarene, čase – vremena, nafčile – naučile, sega – svega,  koa – što, zmaže – zaprlja, asnaže – očiste, flek – mrlja, poaklje – poslije, ščere – jučer, škrlak – šešir, katural – kotrljao, na pupiera – na papir, zacajhal – zabilježio, opčutek – osjećaj, dremljivi – pospani, hosta – šuma, karenje – korjenje, kie oače – tko želi, zave – zove, sraka – svraka, nemru – ne mogu, pabieči – pobjeći, mustru – uzorak, vele – kažu, zo me – za mene, zviedal – istraživao, abraz – obraz, trebume – trebamo, saki – svatko, špoata – grđenja