subota, 3. travnja 2021.

Božica Jelušić | Jeno te isto

 



Jeno te isto, jeno te jeno,
Cundravo, jadno, neopljevljeno;
Kaj misliš da bu v tem vrtu raslo,
Ako je suce zanosa vgaslo?
Vse misli takve: shabane, jadne,
I vode žeđne i kruva gladne;
Kak da je pšenicu zmlavila tuča,
Bez friških reči, bez nadahnuča.
Jeno te jeno: kaj sem i tko sem,
Na trn nasađen z tabanom bosem.
Kaj misli sused, selo i varoš,
Da ja sem šarža, šef i muktaroš.
Ja sem poetuš, ja verzotočec,
Napršec, živec, k špotnici skočec.
Ja imam kuraž, botu, mustače,
Gdi mene nema, svet se rastače.
Ne maram jalnuše ni nadžak-babe:
Premečem svoje svete čitabe.
Gizdavost moja ne pozna kraja:
Znaju me otkud Sunce shaja.
Pod vencom hodim od dračja zvitim:
Kaj drugi vele, v zapeček hitim.
Ja nigdar ne bum prignul koleno:
Lupal bum navek, jeno te jeno.

Ilustracija: A. Dugina: Svrake svadljive

Nema komentara :

Objavi komentar

Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.