utorak, 6. studenoga 2018.

Mirjana Mikulec | Stara hiža




Gliboke sience
Obrasle staru hižu.
Hruška tepka curi.
Zegnjili cajti
cveteju po dvorišču.
Cviliju trami.
Pod strehom lastavičji trag.
Čez oblok kmica me vabi.

Duha fajtne rubenine
lomar, postelja bračna.
Nišega več nije. Same ti
Si se vrnula z menom.
Čujem muk, vidim muku.
Tvoje svete slike i sobu
pripravljenu za počinek.
Presveto Srce Isusovo,
Bezgrešno srce Marijino.
Moja žalosna Marija moli
Na drvenom hižnom oltaru.

Vane peče rožen cvet.*
Se ih jemljem z soubu.
Pozablene ljude, svete slike.
Otkrhnjena petrolejka tvoja
od nutarnje pozlate svietli.
Staru hižu od ufanja zidam
vu novom dvorišču.


*rožen cvet = lipanj


Nema komentara :

Objavi komentar