srijeda, 3. listopada 2018.

Milan Frčko | Znamenka


Milan Frčko: ulje na staklu

Navek sem bil zakopčan do vrata. Bil sem
srameči.
“Gle kak je vroče”-stiha si rekla,
a ja sem srdito odpovedal:”Naj bo”.
Z jočima sem ti zdigel kikljo, tekar
tulko kaj bi videl kakve imaš cape.
Pitala si: “Kaj copraš”?
Taj čas sem se zlecal i štrboknol
v grabo koja mi je i vezda odurna.
“Gdo copra”?-z pitanjem sem odpovedal
i začel čehati razcveli regač.
Z pretrgnjene betve čvapalo je mleko po
mojem rasvešlusu. I ne bi se toga ni zmislil da
me japa neje pital:”Kojo si oprčil”?
Najpredi sem mislil kak se natrusil i žlabra
bedastoče, a onda me mater šusnola sred
čelenke, kak mačka gda v kiblici meso fali,
i meni se je se zbistrilo. Rekel sem im se.


Kojekaj sem ti kanil reči, al neje bilo kuraža.
A gdo je pameten vu toj dobi? Bil sem
lapec, a ti deklička, i se kaj smo meli bila so
škicanja.
Denes, gda idem raskopčan i sima kažem
znamenko na šinjako, nišče me neče ni poglednoti.

Nema komentara :

Objavi komentar