Med vejam veter se vleče.
Reskuštra listje, pomekne tenje.
Polukne mesec čez prste noči
na otpreti oblok zazove senje.
Otpreju se joči.
Tišči me vu čkomini roka noči.
Pomalem, dušu otpira.
Zdehen vetra vu času me zmisli
na jenu roku.
Več me ne dira.
Luče mesec čez prste noči
na otpreti oblok vabi senje.
Spati ni moči.
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.