Na žulj si mi stala
zmazunu šlapu, z dogim jezikem!
Na žulj si mi stala
na štrit, ftruc!
Kak da jezik prekoasnem,
da ne zajafščem?
Kak?
Nažuljal me tie žulj.
Doge se hadrala,
se da jafkunja, kuaža debela.
Nie se dala,
nieje pustiti štiela,
doge je trpiela,
eli je zmočena papustila
pad neveljonim bičem.
Napočila je pa sriedi, pahabuna,
se da guale koasti.
Na žulj si mi stala.
Liepe te proasim,
pa reči zake f trpljenju iščeme znucune dneve?
Rajši kušni
ad jada me shadrune serce,
da meste ternja fijualice v njemu zrasto,
a nie koa je ad tvega jezika
kervavi žulj v mo sreču fteknjeni,
zapečeni, glibuake zariezuni.
Žulj šterega saki dien roniš
z jezikavu juhu,
vroču juhu, štera hara
se me radasti za te.
1. nagrada
Recital kajkavske poezije „Božo Hlastec“, Ludbreg 2019.
_________________________________________________________
na štrit – namjerno, ftruc – u inat, zajafčem – zajaučem, hadrala – ništila, pahabuna – potrošena, iščeme – tražimo, znucune – potrošene, dneve – dane, fijualice – ljubičice, fteknjeni – utaknut, glibuake – duboko, roniš – hraniš, hara – šuri
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.