Pod glicinojom modro-sramečom
v debelomu hladu rastegnul se pes.
Pod grmom ribizlina pevec čuče naterava.
Nad kočerom žmetni grozdi napravili hlada,
nagnula je zemlji kite i jabuka pogačara.
Japa grunta obilazi, gustiš obrezava.
Šereg picekov kvočku dostigava.
Vrčakom se prestira kruhova dišava.
Cukrene se maline razrasle kre plota
tu sunce loviju v nabubrena zrna.
Krenem do ruže, dvoriščem, bosa.
Črlena je, dišeča, bakina stara sorta.
Dišiju mi poznato i štiri bale sena,
kre dežice dihalje i bakina čisla.
Jedna mi se čmela v lasi zapletava.
V plovoj mi robači nebo se počiva,
v žepu se duha bakinih roži skriva.
--------
srameča – stidljiva, čuča – kokoš, kita - grana, kočer – mala nastamba za kokoši, žmetni – otežali, šereg – mnoštvo, vrčak – povrtnjak, dišava/dišeti – širiti oko sebe miris, cukor – šećer, kre - pokraj, dežica –limena posuda u koju se doji mlijeko, čislo – krunica, robača – haljina, košulja, duha – miris
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.