Darko Foder | Jednu vuru Buažje rieči

F kot se skrila teskoba
skverčena v moli soabiček.
Radast je z nomi, una ne pita,
una zna de je naš Bažiček.

Na jenđelovi kreluti,
za pot da bielega neba,
peršu skrušene malitve,
pabirati jih treba.

Saki tjeden zoare ploadi,
čez jednu vuru Buažje rieči,
za dušu spasiti jih pažonji,
se černe, se kalne z serca slieči.

Zo Njega, če jednu vuru nemreš najti
čemu iščeš Buažje roke?
Pad Njegvim kroavem oapri serce,
Oan furt jemlje se nom moke.

Kak ne čuješ? Zave te zvuan!
Daj bar to jednu vuru Buažje rieči
deni sebe v Njegev duam,
svemu spasu nemreš zbieči.

Bar jedna vura Buažje rieči
saki tjeden tvemu vuhu nek zvani.
Nebeski dari ti se kažu,
zoara nuavaga žitka se deni.


------------

jednu vuru – jedan sat, kot – kut, skverčena – skvrčena, soabiček – sobičak, na jenđelovi – na anđelovim, kreluti – krilima, peršu – lete, saki – svaki, zoare – zore, ploadi – plodovi, čez – kroz, pažonji – požnji, slieči – svuci, najti – naći, iščeš – tražiš, oapri – otvori, furt – uvijek, jemlje – uzima, zave – zove, zvuan – zvono, zbieči – izbjeći, tvemu – tvojem, vuhu – uhu, kažu – kazuju/pokazuju, nuavaga – novog, žitka – života, deni – sviće