 |
| Foto: Nikola Wolf |
Zrak kaj ga s ponim plučima dišem
hranijo školke, lokvanji, vrbe…
Slike, koje bez penzla rišem
miraz so moje ljubavi prve.
Morem se za nebo prijeti
gda bolen vodičnjaka zvine.
Vušče Drave zna me tak zgreti
kaj zabim kam mi živlenje ide.
Tu je se pitomo: drač, ščuke,
zatelebani fazani, srne…
Sprogla zide z nebeske luke
i moja mladost nazaj se vrne.
Vžijem se sega, gda idem peške.
Dežđ je sveta voda za grešne.
Nema komentara :
Objavi komentar
Hvala na vašem komentaru. Isti će biti objavljen nakon pregleda moderatora.